V svetu konjeništva obstajajo teme, o katerih je potrebno spregovoriti glasno, čeprav je skoraj nemogoče potegniti zaključke, kaj je krutost in kaj je le trening konja. Za nekoga predstavlja kvaliteten trening učna ura brez dodatne opreme, za nekoga so glavna motivacija priboljški, spet drugi uporabljajo za nagrado pozornost, nekateri pa samo kazen ter za nagrado počitek.
Prav gotovo pa so trening metode, o katerih se večina svetovno priznanih konjarjev strinja, da so nečloveške.
3 leta star žrebec stoji v majhnem boksu, privezan na strop, njegov povodec je tako zategnjen, da sta glava in vrat v nenavadno visokem položaju. izgleda, kot bi stal na prstih. Bolečinam in nelagodju skuša ubežati, a zaman.
Konj bo tako visel celo noč, brez hrane in vode. Zjutraj bo njegovo telo boleče, zategnjeno in izčrpano, zato se pri treningu naslednji dan ne bo upiral. Oseba, ki konja trenira pravi, da je to nujen del učnega procesa. Dogaja se konjem z dobrimi, dragimi rodovniki, pred očmi lastnikov in tistih, ki naj bi za konja skrbeli. Dogaja se zaradi želje po zmagi. Zmagi na tekmovanjih ali zmagi človeka nad konjem?
Včasih resnično ne prepoznamo zlorabe ali pa jo opravičujemo:«Saj je samo trening, vsi to počnejo«.
Konj je ena najbolj voljnih in učljivih živali na tem svetu. Človek je najinteligentnejše in ustvarjalno bitje na tem svetu. Naj bi bilo tudi najbolj sočutno.
Kaj je kruto v svetu western jahanja?
Definicije v svetu treninga konj ni tako lahko postaviti. Vsi radi gledamo reining konja, ki na tekmovanju teče s popuščenimi vajetmi, a se ob reining treningu zgražamo.
Hvaljenje konja, ki nam nastavi rit v želji po brcanju seveda ni zloraba, minutno bičanje konja brez dvoma je. Kaj pa vmesno, sivo polje med tema dvema ekstremoma? Kje postaviti meje?
Izpostavimo nekaj metod, za katere se večina priznanih konjarjev strinja, da spadajo v mučenje:
• Privezovanje konja previsoko z namenom, da »zlomimo« konjevo trmo.
• Privezovanje glave prenizko z namenom utrujanja vratnih mišic.
• Jahanje ali lonžiranje konja do obnemoglosti z namenom, da iz konja izbijemo trmo.
• Pretirano delovanje z ostrogami, ki povzročijo krvavitev.
• Pretirano delovanje rok na ostro brzdo.
• Pretirano cukanje povodca z verižico, kjer je verižica postavljena čez konjev nos ali čez dlesni.
• Pretirano bičanje v sedlu ali na tleh, ki povzroči pri konju močan strah ali celo poškodbe.
• Tepež po glavi, še posebej s trdim predmetom.
• Privezovanje glave konja na sedlo za daljši čas, z namenom mehčanja vratnih mišic.
• Prikrajšanje za vodo in hrano z namenom, da se konj podredi.
Charlie Cole, večkratni svetovni prvak iz Texasa, pravi, da je na žalost vse več trenerjev, ki naredijo za zmago vse. »Svetla stran pri tem je, da se večina teh ne poslužuje najhujših oblik, kot je izčrpanje konja ali hudo bičanje, se pa tudi to dogaja in lastniki konj se morajo tega zavedati. Resnično predlagam lastnikom konj, da dobro preverijo trenerja preden mu zaupajo svojega konja«.
Razlogi za zlorabo konja
Kako se lahko nekdo, ki ima rad konje in si izbere treniranje konj za svoje preživetje, poslužuje takih metod?
Pritisk
V Sloveniji je western tekmovalni svet zelo majhen, v tujini pa neizprosen in konkurenca je velika. Finančno stanje trenerja je odvisno od njegovih zmag in uspešnosti. To lahko privede do prečkanja mej, če dodamo še preveč zahtevne lastnike, ki od trenerja včasih pričakujejo nemogoče. »Nekatere stranke oziroma lastniki konj imajo »moj konj mora zmagati« osebnost«, pravi Cole. »Ni jim mar kaj se počne z njegovim konjem, dokler deluje. Meni ne more nihče plačati toliko denarja, da bom do konja nespoštljiv. Ni vredno«.
Največji pritisk za trenerja predstavljajo vsakoletne futurity tekme, kjer mora mlad, še ne dovolj izkušen konj, pokazati svoj maksimum
Slabe trenerske izkušnje
Včasih je zloraba za trenerje, ki jim je zmanjkalo idej, kako konja »narediti«, zadnja možnost.
Sandy Collier, svetovna prvakinja v reined cow horse pravi, da je vedno dobro imeti več adutov v rokavu. »Če preizkusiš nekaj večkrat in to ne deluje, potem je tvoja dolžnost, da konju želeno predstaviš na način, ki ga bo razumel. Izgubljanje živcev, jeza in kaznovanje ni produktivno, saj ustvari strah in odpor, kar pa lahko privede do še hujše krutosti«, pravi Sandy.
Težki tekmovalni standardi
Moderni trendi pri nekaterih disciplinah ustvarjajo težke metode treninga, ki se že lahko uvrščajo v zlorabo, saj drugače trener skoraj ne more uspeti. Pri western pleasure disciplini je trend zelo nizka pozicija glave, zelo počasno gibanje konja in nevidna dejstva jahača, vse to na popolnoma popuščenih, dolgih vajetih. Pri reining tekmah je podobno; zelo nizka glava, ki se ne sme dvigniti niti med dolgim sliding stopom ter vrtoglave hitrosti pri spinih. To predstavlja trenerjem težek izziv in celo breme. Doseči in ustvariti morajo brezhibnega »robota«, ki deluje popolnoma brez vidnega vodstva jahača. To je težko že, če imaš v treningu izjemno nadarjenega in voljnega konja. Ko pa pride do težav, trener enostavno nima časa, da si vzame čas in s konjem dela postopoma.
Neprimernost konja
Današnje specialne discipline zahtevajo nadpovprečne konje. Ko lastnik pripelje h trenerju konja, ki nima naravnega talenta za določeno disciplino, se nevarnost za zlorabo poveča. Vicky Holt, trenerka Quarter konj iz Texasa, pravi, da je zelo pomembno, da se trener zaveda, kdaj odnehati oziroma stopiti korak nazaj, in da to tudi ustrezno predstavi lastniku konja.
Carol Dal Porto, svetovna prvakinja v pleasure disciplini, pravi, da mora stranki odločno in jasno povedati, če se ji konj ne zdi primeren za pleasure. »Ponudim jim pripravo konja za trail ali preskakovanje. Če konj preprosto ne želi ali ne zmore biti tekmovalni konj, ga moram poslati domov, ne glede na to kako hudo je lastniku«. Carol dodaja, da je all-around (vsestranskemu) trenerju lažje, saj stranki lahko ponudi kakšno drugo disciplino, če pa je trener usmerjen le v eno disciplino, mora konja izšolati ali pa poslati drugam in tako izgubiti stranko oziroma denar. Zato nekateri trenerji porivajo konje preko njihovih zmožnosti. Žal, velikokrat neuspešno.
Mačizem
»Nisi pravi konjar, dokler ne izgubiš svoje moči. Zanašanje na golo silo je zadetek v prazno«,pravi Frank Barnett, trener konj iz Floride, ki rehabilitira problematične konje.
Rešitev problema
Zloraba ne samo, da fizično in psihično rani konja, pač pa poškoduje tudi konjeniški svet. Kruta metoda lahko deluje na konju, a nauči ga zelo malo. Četudi prestrašen in ustrahovan konj deluje pod trenerjem, je velika verjetnost, da ne bo deloval pod svojim lastnikom.
Del Portova pravi, da morajo trenerji dojeti, da prijazne, a odločne metode delujejo bolje kot krute. »Ko sem šele začenjala svojo trenersko kariero, sem večkrat postala nestrpna in običajna napaka za neizkušene trenerje je, da se osredotočijo na to, kaj konj dela narobe. Moj program treninga je napredoval šele, ko sem se začela osredotočati na to, kaj konj dela prav in kako ga lahko nagradim in spodbudim, da bo dobro narejeno tudi ponovil. Ko se vsa negativna energija nadomesti s pozitivno, se ustvari veliko boljše in uspešnejše učno okolje«.
Barnett pritrdi Del Portovi in doda, da morajo trenerji imeti program. »Če konj v določeni stvari ne napreduje, se mora vrniti stopnjo nižje«.
Cole :«Ljudem vedno pridigam, da ne smejo prehitevati. Konj se ne more naenkrat naučiti več stvari. Recimo, da ima trener mladega konja, ki ga trenira 1 mesec. Konj dela zelo dobro do določene točke, vendar ko ga trener prosi za korak naprej, naleti na zid. Konj, ne samo, da ne napreduje, ampak celo nazaduje. Na tej točki bo neizkušen trener vztrajal, da bo konja spravil nazaj in to ga zna prizadeti ter razburiti. Zaradi teh čustev kmalu pride do krutosti. Če bi se trener tisti dan, ko je naletel na zid zadovoljil le z majhno spremembo, bi bil naslednji dan konj veliko boljši. Trener se mora naučiti biti potrpežljiv!«
Collier: »Če stremiš k temu, da bo konj vsak dan samo za 1 % boljši, bo za 100 % boljši v 100. dneh. To je neka,j k čemur je vredno stremeti in le redko tak cilj povzroči zlorabo konja«.
Carol Harris, lastnica izjemno uspešnega quarter konja Rugged Lark in članica AQHA sodniškega odbora, pravi, da se trenerji prevečkrat obnašajo do konja, kot da je robot ter da pozabljajo na tisto kar je resnično pomembno. Konj je živ in diha. Kakor mi, ima čustva in če si do njega spoštljiv, ti bo slej kot prej spoštovanje tisočkrat vrnil. To ne pomeni, da nikdar ne smeš kaznovati konja. Če ga kaznuješ, mora biti kazen ob natančno pravem trenutku in premišljena. Potem mu moraš dati možnost, da izkaže tudi svoje sodelovanje.
Sojenje na tekmovanjih je velik del konjeniškega športa. Zveze, ki postavljajo standarde in nadzirajo sodnike, se morajo začeti zavedati, kar zna povedati vsak trener: »Kar zmaguje v areni, postane standard ne glede na to, kaj pravijo pravila«.
Če bi sodniki vztrajno grajali prizore, kot je npr. tako uničen dvoletnik, da se ne upa niti ozreti po areni, bi se standard spremenil.
Kaj je lastnikova dolžnost
- Če veste, da je trener znan po svoji krutosti, mu ne predajte konja v trening.
- Naj vas ne bo sram zavzeti svoje stališče o zlorabi konj. Bolj kot smo konjarji tiho, bolj je za krute trenerje njihovo početje sprejemljivo. Če na tekmi vidite zlorabljanje konja, obvestite organizatorje prireditve!
- Če vas kdo vpraša za mnenje o trenerju, za katerega veste, da je krut, povejte po resnici.
- Na koncu se moramo vsi, ki smo v konjeniškem svetu sprijazniti z realnostjo ter tudi drugim pomagati, da pogledajo resnici v oči. Konjeniški šport gre v vseh disciplinah v ekstreme, konje porivamo do skrajnih meja zmožnosti.
Kako izbrati pravega trenerja
• Povprašajte znance o trenerju. Če imate možnost govoriti z lastnikom, ki je imel svojega konja pri tem trenerju, se pogovorite z njim. Carol Del Porto pravi, da zna dober trener prilagoditi metodo dela ter program posameznemu konju in trendom, vendar ima vedno osnove, h katerim se lahko vrne.
• Ostanite na tleh. Realno poglejte vaše in konjeve zmožnosti. Lahko vas je pritegnil tekmovalni svet, a vedeti morate, da je pripravljanje konja na tekme dolgotrajen in drag postopek. Cene trenerjev so različne, zato se o stroških dobro pozanimajte.
• Oglejte si treninge. Opazujte trenerja v akciji. Kako segreva konja? Kakšen je njegov ali njen odnos do konja? Kako pohvali konja za dobro opravljeno delo? Koliko časa ga jaha? Vedite, da so tudi trenerji bolj previdni, ko jih nekdo opazuje.
• Oglejte si poslopja. Ali je trenerjev hlev varen in lepo oskrbovan? So konji v njem sproščeni? So na konjih znaki zlorabe, kot so krvavi gobci, ožuljeni kotički ustnic, otekline in odrgnine od ostrog? Opazujte konjevo govorico, ko je blizu trenerja. So konji vznemirjeni, apatični?
• Bodite radovedni. S trenerjem se pogovorite o svojih željah in ciljih. Vprašajte ali misli, da je vaš konj primeren za to disciplino. Vprašajte ga, kako bo vedel ali je konj primeren? Vprašajte ga tudi, kakšne druge možnosti imate poleg želene discipline.
• Charlie Cole pravi, da morate poudariti, da ne želite zmagati za vsako ceno in povedati, katerih stvari ne želite, da trener izvaja.
• Dal Portova pravi, da je obvezno vprašanje trenerju: »Kaj storite, ko naletite na blokado«?
• Ostanite pozorni. Svojega konja redno obiskujte. Vprašajte trenerja, če se lahko oglasite nenapovedano.
• Če najdete karkoli, kar vas vznemiri, se s trenerjem pogovorite. Morda vam bo zadevo razjasnil in ne bo razloga za zaskrbljenost. Če pa se trener postavi v obrambni položaj ali celo žaljiv, potem je morda čas, da v dobro konja premislite o menjavi trenerja.
