Ker je pri oskrbi konja eden izmed največjih mesečnih stroškov prav kvalitetno seno, so se raziskovalci iz Univerze Minnesota odločili pod drobnogled vzeti učinkovitost krmilnikov za majhne, kvadratne bale. Odpadek primerno skladiščenega sena je največji prav zaradi neprimernih krmilnikov, nekateri lastniki pa se za krmilnike sploh ne odločijo. Pri slednjih je seveda odpadek velik in lahko doseže celo 60 %.
Krmilniki vključeni v raziskavo
Raziskovalci so izbrali tri najbolj pogosto uporabljane krmilnike v ZDA in sicer:
• Stojalo Horse Bunk Feeder (280 $)
• Letev The Natural Feeder (349 $)
• Košaro Equine Hay Basket (372 $)
Poleg treh krmilnikov so spremljali tudi odpadek sena pri krmljenju brez krmilnika.
Potek raziskave
12 odraslih konj so razdelili v 4 čredinke. V vsaki čredinki je bil drug krmilnik, ena čredinka pa krmilnika ni imela. Konji so po obdobju sedmih dni zamenjali čredinko, pred in po menjavi pa so jih raziskovalci stehtali in zabeležili vsakršno spremembo. Krmilnike so napolnili vsako jutro in vsako popoldne ob istem času, ter izmerili količino odpadnega sena in drobirja, ki je ostal v krmilnikih.
Rezultati
Med potekom raziskave so bili idealni vremenski pogoji, prav tako se v tem času ni pripetila nobena nezgoda povezana s krmilniki.
Vsi trije krmilniki so omogočili zadovoljivo prepreko med konjem in senom, nekateri bolj učinkovito, nekateri manj.
Prvi se je izplačal krmilnik v obliki letve – Natural Feeder in sicer v devetih mesecih. Pri tem krmilniku je bil tudi najmanjši odpadek sena in sicer 1 %.
Drugi izplačan krmilnik je bil krmilnik v obliki košare – Equine Hay Basket, strošek nakupa pa se je povrnil v enajstih mesecih. Odpadek sena pri tem krmilniku je bil 3 %.
Najslabše se je odrezal krmilnik v obliki stojala Horse Bunk Feeder, saj se je izplačal v obdobju enega leta, odpadek sena pa je bil 5 %.
Pri krmljenju konj brez krmilnika so raziskovalci zabeležili 13 % odpadka sena, konji pa so odpadno seno pohodili in onesnažili z urinom ter iztrebki.
Krmilnik v obliki letve je predstavljal največjo prepreko, medtem ko se je teža konj pri krmilnikih v obliki stojala in košare nekoliko dvignila.
Kaj pa v Sloveniji?
Na zgornjih fotografijah je krmilnik z Ranča Seleren. Krmilnik omogoča krmljenje konj 24 ur/dan, z minimalnim odpadkom sena. Dno krmilnika je nagnjeno, da lahko konji porabijo prav vso seno. Najpomembnejši vidik pri načrtovanju takega krnilnika je varnost. Razmak rešetk mora biti tak, da konjem omogoča neoviran dostop do sena, hkrati pa zagotavlja varnost: rešetke so si dovolj blizu skupaj, da konj ne more vanje ujeti kopita in noge.
Pošljite nam fotografije!
Pošljjite nam vaše doma narejene primere krmilnikov! Fotografije in opis krmilnika bomo z veseljem objavili.
Naslov za pošiljanje: info@uni-horse.si
