Naduha ali kronični emfizem (v tuji literaturi lahko zasledimo izraze heaves, COPD – chronic obstructive pulmonary disease, RAO – reccurent airway obstruction ) je kronično, nenalezljivo obolenje dihal, ki najpogosteje prizadene konje starejše od 6 let, ki so nastanjeni v zaprtih, prašnih hlevih s slabim prezračevanjem. Naduha se lahko razvije tudi zaradi nezdravljenih viroz, bronhitisov in bronhiolitisov, ki so navadno posledica alergične reakcije na vdihane delce. Ti delci so najpogosteje plesni, ki jih najdemo v senu in slami. Ko konj plesni vdihne, alergijsko povzročeno vnetje povzroči zožitev dihalnih poti.
Samo zožitev povzročijo 3 faktorji:
- vnetje in zadebelitev stene dihalnih poti ( bronhiolitis )
- zoženje gladke mišičnine v steni dihalnih poti
- kopičenje sluzi v dihalnih poteh
Te spremembe otežujejo dihanje. Zrak zastaja v zadebeljenih prehodih in konj ga z naporom potiska iz pljuč. Lastnik najprej opazi pohitreno in globlje dihanje, lahko kašljanje, ter občasno izcedek iz nosu. V blažjih primerih ima konj težave samo med gibanjem, v hujših primerih pa so znaki opazni že v mirovanju.
KLINIČNI ZNAKI
- zmanjšana delovna sposobnost
- občasen kašelj in nosni izcedek,ki je zaradi položaja glave močnejši med hranjenjem
- pohitreno dihanje ( 10 – 16 vdihov/min pri zdravem konju )
- dvofazni izdih
- mišični žleb, ki nastane zaradi aktivnega izdiha, pri katerem konj s trebušnimi mišicami potiska zastali zrak iz pljuč – žleb poteka od bokov, diagonalno proti spodnjemu robu reber
- slabo rejno stanje – zaradi oteženega dihanja se konji borijo za zrak, zato manj časa posvetijo hranjenju, istočasno pa za dihanje porabijo veliko energije
- v hudih primerih konji izredno težko dihajo in stojijo v značilnem položaju: sprednje noge so razmaknjene, vrat iztegnjen naprej, da se sapnik zravna, gobec odprt, nosnice močno razširjene
Znaki naduhe so najbolj očitni, ko je konj nastanjen v zaprtem, prašnem okolju, kot je hlev. Prvi znaki so zmanjšana delovna sposobnost, kašljanje, včasih pa tudi nosni izcedek. Če bolezni ne zdravimo in ne spremenimo življenjskega okolja, se zožanje slabša, znaki pa se v roku 1 do 2 let stopnjujejo, in dihanje je postopoma vse bolj oteženo že v mirovanju.
DIAGNOZA
Veterinar ponavadi postavi diagnozo na podlagi tipične anamneze: kronični, suh kašelj, zmanjšana delovna sposobnost, občasen nosni izcedek in oteženo dihanje, ki je v nekaterih primerih opazno že v mirovanju. S stetoskopom lahko slišimo piskanje v pljučih. Naduha se med drugim od pljučnice loči po tem, da v večini primerov ni povišane telesne temperature ter povišane vrednosti vnetnih celih v krvi, ki nakazujejo infekcijo. V pomoč nam je tudi učinkovito zdravljenje z bronhodilatatorji (zdravilo, ki sprošča mišice, ki obdajajo in stiskajo dihalne poti – ta zdravila razširijo dihalne poti in omogočijo lažji pretok zraka v pljuča in iz njih), ter test delovne sposobnosti, pri katerem konju pred in po 30-minutni telesni aktivnosti izmerimo trias ( pulz, dihanje in telesno temperaturo ). Pri zdravem konju se trias vrne na normalno vrednost v 30 minutah po koncu telesne aktivnosti, pri nadušnem konju pa šele po približno 2 urah. Z endoskopsko preiskavo vidimo kopičenje sluzi v dihalnih poteh. Z bronhoalveolarno lavažo ali transtrahealno lavažo (BAL in TTW – endoskopsko izpiranje dihalnih poti, da pridobimo vzorec za preiskavo) pridobimo vzorec sluzi, ki pri naduhi vsebuje neUtrofilce (vnetne celice, katerih vrednost se poviša v primeru vnetja), ne pa patogenih bakterij. Ultrazvočna in rentgenska preiskava nimata večje vloge pri diagnostiki naduhe, vendar lahko pomagata izločiti druge vzroke bolezni, kot npr. pljučno fibrozo, kronično pljučnico, plevritis in novotvorbe. Nekateri veterinarji bodo mogoče priporočili tudi alergijski test.
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje vključuje spremembo okolja, ter zdravljenje z zdravili. Pomembno je vedeti, da nobeno zdravilo ne ozdravi naduhe, ampak le lajša znake. Nobeno zdravilo ne bo prineslo dolgotrajnega izboljšanja, če ne bomo spremenili življenjskih pogojev.
Sprememba okolja
Nujno je poskrbeti za spremembo konjevega življenjskega okolja. Če imamo možnost, konja nastanimo v zunanji hlev ( t.i. »lauf štala« ), v nasprotnem primeru poskrbimo, da je hlev čimbolj odprt, dobro prezračen, med pometanjem in čiščenjem konja peljemo iz hleva, čimveč časa pa naj preživi na pašniku. Če se le da, se izogibajmo prašnim jahališčem in pašnikom v bližini prašnih makadamskih poti. Ko izbiramo nastilj za nadušnega konja, se izogibajmo slami, saj le-ta rada plesni. Seno obilno zmočimo – ni dovolj, da pred krmljenjem seno na hitro poškropimo z vodo, temveč seno v celoti potopimo v vodo vsaj 30 minut pred krmljenjem. Pri močno občutljivih konjih je celo dobro namočeno seno neprimerno za krmljenje. Krmljenje s senom v okroglih balah ni priporočljivo, saj se na takih balah hitreje pojavi plesen. Če je seno zelo prašno, konja raje krmimo v senenimi briketi in peletirano krmo ali senažo. Konja krmimo vedno s tal, da omogočimo drenažo sluzi iz dihalnih poti. Najboljša krma za nadušnega konja pa je sveža trava oz. paša. Pri konjih z blažjo obliko naduhe je pogosto sprememba okolja dovolj, da klinični znaki izzvenijo, s čimer konju omogočimo kvalitetno življenje ter preprečimo ponoven izbruh in poslabšanje bolezni.
Zdravljenje z zdravili
Pri zdravljenju naduhe uporabljamo 2 vrsti zdravil – bronhodilatatorje ter kortikosteroide (zdravila za zmanjšanje vnetja). Zdravila lahko dajemo peroralno, injekcijsko ali inhalacijsko. Najučinkovitejša je inhalacijska aplikacija, saj tako pride zdravilo neposredno na mesto učinkovanja, zmanjša pa se tudi možnost pojava nezaželenih stranskih učinkov. Na tržišču že lahko kupimo inhalacijske maske posebej za konje. Pri dajanju kortikosteroidov moramo biti pozorni na pojav laminitisa. Zaradi možnih stranskih učinkov kortikosteroidov le-te uporabljamo samo v primeru hudega izbruha in poslabšanja bolezni, v najmanjši učinkoviti dozi. Za zmanjšanje količine sluzi in pospeševanje izkašljevanja lahko uporabljamo mukolitike; substance, ki topijo nastajajočo sluz v dihalih.
PROGNOZA
Prognoza pri naduhi je ugodna. Poskrbeti moramo za hitro in temeljito spremembo življenjskega okolja, s čimer zmanjšamo vdihovanje prahu in plesni – tako preprečujemo vnetje dihalnih poti, ki sproži pojav kliničnih znakov. Z zdravili pa lajšamo akutne izbruhe bolezni in poslabšanja.
PREVENTIVA
Naduhe ne moremo popolnoma preprečiti. Najpomembnejše je čisto okolje ter kvalitetna reja, s katerima konjem nudimo čist zrak, brez prahu in plesni. Hlev naj bo dobro zračen, brez prahu, seno in slama brez plesni, konjem pa omogočimo čim več časa na pašniku. Nekateri veterinarji priporočajo tudi cepljenje proti respiratornim virusom, kot sta konjska influenca in rinopnevmonitis, da zmanjšamo nadaljne poškodbe dihal. Ti ukrepi preprečujejo bolezni dihal, ki zmanjšajo odpornost pljuč, povečajo njihovo občutljivost ter tako prispevajo k nastanku naduhe.
Napisala: Larisa Bukovec, dr.vet.med.
